Pogosto zastavljena vprašanja

Na tej strani se nahaja seznam pogosto zastavljenih vprašanj, s katerimi vam želimo olajšati iskanje odgovorov. Če med navedenimi pojasnili ne najdete odgovora na vaše vprašanje, nam prosim pišite na tatjana.senveter@um.si.

Splošno o bolonjskem študiju

O študijskem programu ITK

 

1. Kaj je bolonjski študij?

Bolonjski študij je nov način študija, ki so ga definirale in sprejele skoraj vse evropske države. Namenjen je predvsem poenotenju procesa študija, poenotenju nazivov diplomantov in prenosljivosti kreditnih točk med vsemi univerzami, ki izvajajo svoje študijske programe po bolonjsko. Univerza, ki želi izvajati bolonjske študijske programe, mora zanje pridobiti akreditacijo, s čimer se tovrstno izvajanje programa dovoli.

Bistvene prednosti bolonjskih študijskih programov:

  • primerljivost študija po vsej Evropi,
  • problemsko usmerjeno poučevanje,
  • sprotni študij in hitrejše dokončanje študija,
  • možnost izbiranja različnih izbirnih predmetov,
  • univerzalno priznavanje doseženih nazivov,
  • prenosljivost opravljenih študijskih obveznosti med vsemi univerzami.

2. Kaj je ECTS (kreditna točka)?

ECTS je kratica za European Credit Transfer and Accumulation System ali evropski sistem prenosa in zbiranja kreditnih točk študija. V bistvu je enota za količino truda, ki ga mora študent nameniti za uspešno opravljanje posamezne učne obveznosti – 1 ECTS pomeni 30 ur študentovega dela.

Vsak predmet oz. učna enota, ki jo lahko študent opravi v času študija, je ovrednotena s številom ECTS. Če je nek predmet ovrednoten s 6 ECTS, to pomeni, da bo moral študent (v povprečju) vložiti 6×30=180 ur svojega časa, da bo predmet uspešno opravil. V te ure je štet celoten trud študenta, torej skupni čas, ki ga preživi na predavanjih, porabi za laboratorijske vaje, izdelavo projekta in samostojno učenje.

  • prenosljivost ECTS točk med vsemi evropskimi univerzami (ki imajo sprejete bolonjske študijske programe),
  • poljubna izbira (prosto) izbirnih predmetov v višini zahtevanega števila ECTS,
  • poenotenje števila zahtevanih ECTS med različnimi programi.

Za več informacij glej: EU – Education and TrainingECTS grading scale.

3. Kdo se lahko vpiše in pod kakšnimi pogoji?

V univerzitetni študijski program (UNI) Informatika in tehnologije komuniciranja se lahko vpiše:

  • kdor je opravil maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  • kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

visokošolski strokovni študijski program (VS) Informatika in tehnologije komuniciranja lahko vpiše:

  • kdor je opravil maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo,
  • kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.

4. V čem je razlika med univerzitetnim (UNI) in visokošolskim strokovnim (VS) študijem?

Univerzitetni študijski program (UNI) daje poudarek močnim temeljnim znanjem in vrhunski strokovnosti ter je namenjen predvsem študentom, ki želijo nadaljevati študij na magistrski in doktorski bolonjski stopnji.

Visokošolski strokovni študijski program (VS) daje poudarek praktičnim uporabnim znanjem in strokovnosti ter je prvenstveno namenjen takojšnji zaposljivosti diplomantov.

Podrobnejši opis posamezne vrste študija (UNI in VS) na programu Informatika in tehnologije komuniciranja najdete na strani o vrstah in poteku študija.

5. Komu je namenjen študij ITK?

Študij ITK je namenjen vsem bodočim

  • načrtovalcem in skrbnikom informacijsko-komunikacijskih sistemov,
  • razvijalcem sodobnih programskih rešitev, spletnih storitev, mobilnih in pametnih aplikacij,
  • kreativnim snovalcem poslovnih informacijskih in komunikacijskih rešitev,
  • vodilnim programskim inženirjem v IT industriji – inženirjem, načrtovalcem, odgovornim tehniškim skrbnikom v svojih podjetjih,
  • povezovalcem sodobnih tehnoloških rešitev z ljudmi in vsakdanjo prakso,
  • organizatorjem informacijskih, komunikacijskih in z njimi povezanih poslovnih procesov.

Če vas torej zanimajo sodobne tehnologije in njihova učinkovita uporaba v poslovne, zabavne ali raziskovalne namene, radi sodelujete z drugimi, ste kreativni in spremljate novosti, hkrati pa imate sposobnost vodenja in/ali organizacije, potem bo študij Informatike in tehnologij komuniciranja kot nalašč za vas.

6. Za koga študij ITK ni primeren?

Študij ITK ni primeren za tiste, ki

  • se želijo poglobiti v teoretične koncepte računalništva ali elektronsko delovanje naprav,
  • jih sodobna tehnologija nikakor ne zanima,
  • se želijo ukvarjati izključno s programiranjem na nizkem nivoju, ne zanimajo pa jih celotni procesi razvoja programske opreme in njena učinkovita uporaba v organizacijah,
  • so zakrknjeni individualisti in ne želijo sodelovati z drugimi.

Cilj študijskega programa ITK ni poglobljeno teoretično poznavanje računalnikov ali matematičnih principov programiranja, tudi ne izdelovanje ali popravljanje elektronskih naprav. Študij ITK prav tako ni namenjen tistim, ki se želijo posvetiti izključno sociološkim vidikom komuniciranja.

7. Kakšen naziv dobim po končanem študiju?

Po uspešno končanem študiju dobi diplomant študijskega programa ITK strokovni naziv glede na vrsto študija, ki ga zaključi:

  • diplomanti univerzitetnega študijskega programa dobijo naziv diplomirani/a inženir/ka informatike in tehnologij komuniciranja (UN)
  • diplomanti visokošolskega strokovnega študijskega programa dobijo naziv diplomirani/a inženir/ka informatike in tehnologij komuniciranja (VS)

8. Kako je z zaposlitvijo po končanem študiju ITK?

Zaposlitev je za uspešne diplomante programa ITK tako rekoč zagotovljena. Razvoj informacijskih rešitev, ki je postal gonilna sila sodobnega sveta, namreč ponuja veliko možnosti poklicnih poti za strokovnjake, ki uspešno združujejo vrhunska tehnološka znanja z obvladanjem poslovnih in organizacijskih ter družbenih vidikov informacijskih rešitev. Prav ta znanja pa študij ITK ponuja.

Potrebe gospodarstva po kadrih, kakršni so diplomanti ITK, so že vrsto let večje od števila strokovnjakov, ki so na voljo. Trendi podobno stanje napovedujejo tudi v prihodnje, saj se z nenehnim razvojem informacijske družbe potreba po tehnično podkovanih kadrih, ki hkrati obvladajo še poslovna in organizacijska znanja, nenehno veča.

Glej še povezave:

(angleški nazivi, ki ustrezajo profilu diplomantov ITK, so: Computer and information systems managers, network systems and data communications analysts, computer software engineers, ICT specialists, itd).

9. Katera delovna mesta so na voljo diplomantom ITK?

Tipične zaposlitve diplomantov študijskega programa ITK so: programski inženirji, sistemski in poslovni analitiki, organizatorji ter skrbniki informacijskih in komunikacijskih sistemov, projektni vodje, razvijalci multimedijskih rešitev, snovalci aplikacij, IT svetovalci, nosilci inovacij, tehnološki in poslovni konzultanti, skrbniki informacijskih središč.

Svojim karieram sledijo v množici različnih organizacij, med njimi velikih, srednjih podjetjih in specializiranih manjših podjetjih, v vladnih agencijah in državni upravi, neprofitnih inštitucijah, tehnoloških središčih ali v novo ustanovljenih lastnih podjetjih.

10. Kakšno predznanje je potrebno za študij ITK?

Študij ITK je zasnovan tako, da ob splošnem srednješolskem znanju (opravljena matura, poklicna matura ali katerikoli štiriletni srednješolski program pred 1.6.1995) ne predvideva posebnih predznanj. Vse, ki imajo veselje in interes za sodobne tehnologije in sodelovanje z ljudmi ter motivacijo za ustvarjalno delo v svojem bodočem poklicu, čaka prihodnost polna zanimivih izzivov.

Glej tudi vpisne pogoje.

11. Kako dolgo traja študij ITK?

Tako univerzitetni (UNI) kot visokošolski strokovni (VS) študij ITK traja 3 leta oz. 6 semestrov. V tem času mora študent zbrati 180 ECTS.

Glej tudi vrste in potek študija ITK.

Comments are closed